V Evropi velja, da se zima začne z zimskim solsticijem oziroma najkrajšim dnevom v letu (21. ali 22. december). Na Kitajskem, kjer zima velja za čas za počitek, se ta začne 7. ali 8. novembra. Po starokeltski tradiciji se je zima začela 31. oktobra ali 1. novembra. No, zame osebno se zima začne, ko se z vrta pobere še zadnje plodove nešplje, torej v času pojavljanja prvih jesenskih slan.
Nešplja je zanimivo drevo; na prvi pogled včasih deluje kot grm, njene vijugaste veje pa brez pravega reda švigajo po krošnji sem ter tja. Njeni lepi, beli cvetovi se odprejo šele maja, ko je nevarnost pozeb že mimo, listi pa se jeseni obarvajo v izjemno slikovite odtenke. Po odpadanju listov ostanejo na vejah nešplje majhni plodovi, ki odpadejo šele, ko dozorijo. To se običajno zgodi šele po nekaj slanah, ki sprožijo proces dozorevanja. Sprva trdi in trpki plodovi se v nekaj dneh spremenijo v mehke kroglice, ki jih je treba z roko previdno pobrati z drevja.
Okus zrelih plodov je tista kvaliteta, zaradi katere se to čudno drevo splača imeti na vrtu. Izjemno hranilna in nasitna kaša, ki ponuja sladko-kislo mešanico okusov jabolčne čežane, cimeta in vina, je idealna za pripravo marmelade. Zaradi visoke vsebnosti pektina jo lahko uporabljamo tudi kot dodatek pri kuhanju marmelad iz drugih sadežev. Njen kompleksen okus pride prav tudi pri pripravi nešpljevega likerja, za najbolj neučakane in lačne pa se nešplja preprosto začne jesti že na vrtu, ob tem pa uživa v pljuvanju koščic. Pri uživanju nešplje pa ne velja pretiravati; v preteklosti je slovela kot sredstvo za uravnavanje prebave, kar preverjeno drži na podlagi lastnih izkušenj.
Skratka, gre za eno tistih sadnih vrst, ki je skoraj že izginila z vrtov, zdaj pa se zaradi odsotnosti bolezni in škodljivcev počasi vrača na vrtove navdušencev nad odpornimi vrstami, kjer ni potrebna uporaba fitofarmacevtskih sredstev.
V preteklosti je bila dobrodošel vir vitaminov v zimskih dneh, danes pa se lahko navdušujemo predvsem nad njenim okusom in videzom; krošnja brez listja in s plodovi namreč deluje kot nekakšna novodobna različica novoletne jelke.