Na kmetiji Markovi imamo eno njivo namenjeno pridelavi krompirja. Po površini je ravno dovolj velika da se iz vidika ekonomičnosti za preprečevanje škode zaradi koloradskih hroščev namesto uporabe insekticidov vrši ročno odstranjevanje. Vsako leto se ob vzniku krompirja kmalu pojavijo tudi jajčeca koloradskega hrošča (Leptinotarsa decemlineata) ki jih je seveda dobro v čim večji količini uničiti. Najbolj enostavno je to narediti med sprehodom po nasadu in s kazalcem in palcem desne roke pridno opraviti to za nekatere neprijetno in časovno potratno delo. Tudi to leto smo naredili isti postopek, med sprehodom med vrstami krompirja pa smo opazili poleg značilnih rumenih podolgovatih jajčec že omenjenega škodljivca tudi majhna, črna in okrogla jajčeca neznanega insekta. Pustili smo jih pri miru iz čiste radovednosti (“Mogoče bo pa kaj zanimivega…”) in ta radovednost se nam je obrestovala. Ob pojavu ličink koloradskega hrošča so se ta teden pojavili tudi insekti ki so ob prvem pogledu spominjali na kakšne skromne stenice, ob podrobnejšem pregledu ekosistema v nasadu krompirja pa smo ugotovili da gre za uresničenje sanj agronomov zadnjih desetletij. Koloradski hrošč je na naši njivi dobil izziv in sicer učinkovitega naravnega sovražnika – plenilsko stenico ki so jo žužkoslovci poimenovali z znanstvenim imenom Perillus bioculatus.
Ta stenica je idealen plenilec koloradskega hrošča – v ugodnih klimatskih pogojih ima več generacij v enem letu, tako nimfa (nezrela oblika odrasle živali) kot tudi odrasla žival napadata jajčeca in ličinke koloradskega hrošča, snovi ki jih oddaja krompir ko ga objeda koloradski hrošč (rastlinski način klicanja na pomoč) pa privabljajo tudi te stenice. Skratka, deluje kot učinkovit stražar ki skrbno bdi nad nasadom krompirja.
Seveda je privabila njena marljivost in učinkovitost tudi agronome ki so po raziskavah dognali da populacija 5-15 žuželk na kvadratni meter popolnoma odpravi potrebo po uporabi insekticidov. Vse lepo in prav, žal pa je njeno prvobitno okolje na ameriški celini, domovini krompirja in osovraženega koloradskega hrošča, torej bi jo bilo treba prijazno povabiti na evropska tla.
Na podlagi teh spoznanj so že kmalu po pojavu koloradskega hrošča v evropi začeli z poskusnim uvajanjem plenilske stenice. Prvi so bili francozi (1930), njihove poskuse je žal ustavila 2. svetovna vojna. Po koncu 2. svetovne vojne so s poskusi nadaljevali, v 60. in 70. letih pa so se jim pridružile tudi druge države: tedanja Češkoslovaška, Madžarska, Italija, Poljska, Sovjetska zveza in tudi nekdanja Jugoslavija. Žal se poskusi zaradi neustreznih klimatskih pogojev niso posrečili. Poleg tega se je izkazalo da se populacije plenilskih stenic v primerjavi s koloradskim hroščem razvijejo prezgodaj in zaradi pomanjkanja hrane propadejo.
Vsaj takšna je bila domneva.
Ampak življenje vedno najde svojo pot in majhne populacije teh stenic so preživele na balkanu, jugu Rusije, Ukrajini in Turčiji. Od takrat so klimatske spremembe in sprememba prehranjevalnih navad plenilske stenice (in verjetno tudi odsotnost nekaterih neselektivnih insekticidov) botrovale temu da se stenica sedaj vrača na polja krompirja. Njeno prisotnost so ugotovili v številnih vzhodnih evropskih državah (najbližja nam je Madžarska kjer so jo zaznali leta 2023), kar nam kaže da ima globalno segrevanje ozračja vsaj eno svetlo točko.
Njen življenjski krog je zanimiv: Odrasla samica lahko izleže do 200 jajčec na liste krompirja, iz njih pa se po 1 tednu že izležejo nimfe (mladostniška stopnja ki se začne z izvalitvijo iz jajčeca in konča z nastopom spolne zrelosti). Ker običajno v času izlege prve generacije stenic koloradski hrošči še malo zamujajo z razvojem in tako prave hrane še ni na voljo, se nimfe plenilskih stenic zadovoljijo s sesanjem rastlinskih sokov krompirja. Ko se pojavijo koloradski hrošči, stenice niti ne pomislijo več na rastlinsko prehranjevanje in (na splošno olajšanje lastnikov nasada) običajno v parih ali še večjih skupinah začnejo z napadanjem populacije koloradskega hrošča. Njihov ustni aparat je spremenjen v bodalo s katerim zabadajo v telesa ličink in hroščev, po vbodu preko bodala vbrizgajo razgradne encime, kar onesposobi plen, nato pa počasi posesajo sokove. Glede na razpoložljivo literaturo lahko med razvojem ena nimfa plenilske stenice na takšen način napade do 300 jajčec koloradskega hrošča, do 4 ličinke in dobrih 5 odraslih koloradskih hroščev. Odrasli primerki lahko v času 6 tednov učinkovito napadejo do 85 ličink koloradskih hroščev.
Tu pa se čudenje nad tem žužkom še ne konča. Na podlagi površnega pregleda nasada krompirja kjer so stenice prisotne se sprva pojavi domneva da je na delu več različnih vrst, kar pa ni tako. Kot ptiči plamenci (flemingi) katerim se perje zaradi specifične prehrane spremeni v rožnato, tudi stenice zaradi hrane skozi čas spremenijo barvo. Koloradski hrošč, še posebej ličinke, namreč vsebuje veliko pigmentov, ki med hranjenjem prehajajo v stenice, začetna dolgočasna siva barva stenic tako počasi prehaja v oranžno, dokončno pa preide v živo rdečo barvo.
V primeru milih zim so lahko stenice aktivne celo leto, v primeru hladnejših zim pa hibernirajo, običajno v rastlinskih ostankih na površini tal.
Torej na prvi pogled dobre novice, bo pa seveda čas pokazal kako se te plenilske stenice počutijo v našem okolju. Mogoče bodo ostale pri osnovnem plenu, lahko pa se zgodi da preidejo tudi na drugi vir hrane. Vsekakor želimo stenicam da se bodo na naši njivi dobro počutile, obljubljamo pa jim tudi življenjsko okolje brez insekticidov ter obilje rastlinskih ostankov za zimsko hibernacijo.